Simply find the best possible online shopping Padamo deals
Shop Padamo products and compare prices and listings on popular online marketplaces.
Datum 6. oktober 2019 06:48
Stoletja in stoletja smo ljudje prevzeti s svojimi sanjami in njihovim pomenom. Zakaj, se sprašujemo, nam možgani vsako noč pripravijo neverjetne predstave, v katerih je vse mogoče. Vsaka kultura se je ukvarjala s sanjami in se še ukvarja na drugačen način, a odgovora, kakšen skupni jezik predstavljajo sanje, še zmeraj nimamo. Največkrat slišimo, da so sanje jezik nezavednega, da so knjiga, ki jo stran za stranjo piše naša podzavest. Pravilno razumljene nam pošiljajo pomembna sporočila o našem fizičnem in psihičnem stanju.
Pionirja razlage sanj sta bila Sigmund Freud (1856-1939) in Carl Gustav Jung (1875-1961). Freud je razlagal, da se v sanjah razkrivajo nezavedne vsebine v popačeni obliki. Obstaja namreč del nezavednega, ki skuša zavesti prikriti pravi pomen sanj. To se zgodi tako, da določene dele sanj izbriše iz spomina, ostalo vsebino pa šifrira v simbole in jo zato lahko razumemo le prek razvozlavanja kompleksnih simbolov.
Večino sanj zelo hitro pozabimo
Znanstveniki pravijo, da polovico sanj pozabimo v prvih petih minutah, ko se zbudimo; po desetih minutah pa pozabimo kar 90 odstotkov vsebine sanj. Zato - če se želite res posvetiti svojim sanjam - si na nočno omarico postavite diktafon in takoj…
Padamo, padamo – samo na ledu?
Februarja 1952 je v Sloveniji zapadla, lahko bi rekli, stoletna količina snega. V Ljubljani ga je zapadlo 146 centimetrov, v Bovcu neverjetnih 188, v Mariboru 86.
V Kranju je v enem samem dnevu zapadlo 77 centimetrov snega. Takšna količina snega je danes nepredstavljiva in težko si je zamisliti, kako bi jo obvladali. Kako so to lahko reševali šele takrat, ko ni bilo praktično nobenih strojev, plugov, traktorjev in tovornjakov za odvoz snega? Takratna oblast je v Ljubljani to rešila na edini možen način: razglasila je splošno mobilizacijo. Kar je pomenilo, da so morali državljani prijeti za lopate, se javiti na zbirnem mestu z lopato in začeti »šaflati«. Če se mobiliziranec ni odzval, je sledila kazen. Ljubljana je bila čez nekaj dni polna »tunelov«, ki so jih naredili odmetani kupi snega, in življenje je počasi steklo. Tudi vlaki in avtobusi so po večdnevni prekinitvi prometa spet začeli voziti. Številni pričevalci takratne snežne ujme se je spominjajo z vesele plati. »Spominjam se te zime. Mobilizirali so vse šole in delovne organizacije in vsi smo šaflali sneg. Bilo je naporno, rodilo pa se je polno šal in na tiste dni imam pretežno prijetne spomine,« lahko preberemo pod…